23.4.2015 Stržišče - Petrovo brdo

23.4.2015 Stržišče - Petrovo brdo, 12,5 km, 5 ur hoje, vreme sončno, okrog 20 stopinj

Zjutraj sva pospravila postelje, se malo podložila s hrano iz nahrbtnika, potem pa nesla ključ doma nazaj h gospe Ani v vas Stržišče (višina 754 m, 41 prebivalcev). Rahel dež je počasi ponehaval. Gospa Ana nama je skuhala kavico, mož je zraven ponudil kozarček krepkega. Ob slovesu nama je gospa vsakemu podarila po eno čipko, katere izdeluje sama. Poslovila sva se od prijaznih gostiteljev in pričela današnjo kratko etapo do cilja na Petrovem brdu. Od tam pojdeva domov. Dragu bo od tam preostalo le še 4 dni neprehojene poti E7, od Petrovega brda do Vrhnike.

Nekaj minut po 8. uri sva se že spuščala po klančku mimo cerkve proti nenaseljeni vasici Kal. Pot je vodila počez čez pobočja Črne prsti (1844 m). Za seboj sva še dolgo videla cerkvico sv. Ožbolta, ki stoji na hribčku nad Stržiščem.

Na vrhu Kalarskega sedla sva se prvič ustavila in se nekaj časa pogovarjala z domačinom, ki je prišel delat v svoj gozd. Povedal je, da je po lanskoletnem žledu lesa na pretek, vendar ga je težko prodati. Zato on prodaja hlodovino, ki jo odvažajo v sosednjo Italijo, po cenah okrog 25 evrov za kubik. Nadaljevala sva pot po gozdnih cestah, pred seboj sva na drugi strani doline Bače že videla Porezen (1630 m), ki je menda najvišja točka na celotni poti E7, ne samo v Sloveniji.

Okrog 10. ure sva prišla v kraj Bača pri Podbrdu (750 m, 23 prebivalcev). Spodaj sva v dolini reke Bače - Baški grapi - lahko slišala vozila na cesti, ki vodi od Podbrda na Petrovo selo. Vas je nastala v okviru srednjeveške kolonizacije kmetov tirolske Pustriške doline. Sodila je v rihtarijo trinajstih vasi z imenom Rut (glej tudi zgodovino naselja Rut). Na celotnem območju se je tirolsko narečje ohranilo do 18. stoletja. O njem pričajo nekatera ledinska in zemljepisna imena (iz Wikipedije) 

Od Bače do Petrovega brda je po tablah sodeč še tri ure hoje. Nama je uspelo, da sva to pot opravila v dobrih dveh urah. Ob 12. uri sva bila pri koči na Petrovem brdu (višina 806 m).

Lastnik koče je bližnji kmet, ki je skupaj z ženo kočo ravno urejal za pričetek sezone. Povedal nama je, da bo kočo uradno odprl naslednji vikend. Ponudil nama je, da nama postreže pijačo, če želiva, pa lahko tudi kaj na hitro skuha. Zahvalila sva se za prijaznost, saj je  medtem prijatelj Vojko iz Kobarida  že pripeljal Dragov avto, njegova žena pa je prišla z drugim avtomobilom. Skupaj smo spili kavico, nato pa sva se poslovila od prijaznih domačinov in odrajžala nazaj na Štajersko.