5.5.2015 Petrovo brdo - Koča na Blegošu

5.5.2015 Petrovo brdo - Koča na Blegošu, 22 km, 10 ur hoje, vreme oblačno, okrog 18 stopinj

Na pot iz Radencev smo krenili ob 06. uri zjutraj. Ob 09. uri smo bili na sedlu Petrovo brdo. Danica je odpeljala avto domov, midva z Dragom pa sva oprtala nahrbtnike in se podala na štiridnevno romanje proti Vrhniki. Tam bo Drago zaključil svoj pohod po evropski pešpoti E7.

Do vrha Porezna je dobre tri ure hoje. Pot se lepo enakomerno dviga in razen zadnjega dela poteka po gozdnatem terenu. Vreme je precej oblačno, piha zmeraj močnejši veter. Iz nahrbtnika privlečeva vetrovke. Nasproti nama prihaja nekaj pohodnikov, ki so na vrh krenili že zgodaj zjutraj. Malo pred kočo se dvigneva nad gozdno mejo in skozi grmovje ter po travnikih okrog 12. ure prispeva do Doma Andreja Žvana - Borisa na Poreznu (1588 m). Dom je zaprt.

Okrog vrha se vlečejo megle, veter močno piha. Drago povsod okrog koče in tudi okrog zimskega bivaka išče žig poti, vendar ga ne najde. Odpraviva se proti vrhu Porezna (1630 m), do katerega je še dobrih 10 minut. Drago se na vrhu ukvarja z administracijo, žigosa svojo knjižico, sam pa se pred vetrom umaknem za skalo malo pod vrhom. Od Porezna do Blegoša naj bi bilo še 5 ur hoje.

Z vrha se precej strmo spuščava na planino Medrje. Pot na to planino je precej razrita. Sneg in deževja odnašajo rodno zemljo v dolino in pot je vedno bolj podobna hudourniku. Na planini sprva nadaljujeva pot v isti smeri, kot sva prišla nanjo, vendar kmalu izgubiva markacije. Zaman jih iščeva po robu gozda na obeh straneh večje jase. Drago prebere v vodniku, da morava do prvih hiš vasi Davča. Vrnem se na planino Medrje in tam na opuščeni planšariji opazim napis "Davča" in rdečo puščico z markacijo ki kaže na levo v dolino.

Čeprav mi občutek govori, da bi morala iti bolj v desno, kjer se v daljavi vidi Blegoš, pač zaupam podatku iz vodnika in upam, da bo pot malo nižje zopet zavila proti desni. Napaka. Strmo se spuščava skozi gozd, sprva po poti, kasneje po gozdnih cestah. Ob 13. uri prispeva v vas Davčo (višina med 850 in 1100 metri). Davča je zelo razmetana vas, po površini je največja vas v Sloveniji. Do sem so naju vodile rdeče-bele markacije, sredi vasi tudi te izginejo. Usedeva se na hlode ob cesti in (končno!) pričneva preučevati zemljevid. Najina pot E7 očitno vodi po grebenu, ki ga vidiva na desni nad seboj. Treba se bo vrniti nazaj gor. Zavijeva v desno po prvi cesti, ki vodi navkreber. Čez 20 minut strmega vzpona sva na kmetiji odprtih vrat Pri Vrhovcu. Poleg kmetije je ribnik, v katerem kar mrgoli postrvi. Naročiva vsak po en radler in povprašava po poti. Gospodar nama pove, da imava do križišča s potjo od Porezna proti Črnemu vrhu le še dobrih 5 minut vzpona.

Na prvem križišču cest zavijeva v levo in do vlečnic na Črnem vrhu ni več daleč.  Na križišču asfaltnih cest opaziva tablo občine Cerkno in vidiva, da sva od bolnice Franja oddaljena le še 7 km. A najina pot vodi drugam, v levo na Stari vrh. Tam sva ob 15.15 uri.

Drago poišče žig pri opuščeni planinski koči, nato se spuščava po smučišču proti gostišču "Stari vrh" na Zaprevalu.

Od Črnega vrha do Blegoša je še dve uri hoje. Pot gre sprva navzdol, kmalu pa se pričneva zlagoma dvigati  po mehki gozdni poti, posuti z iglicami. Ob 17. uri sva pri koči pod Blegošem (višina 1391 m).

Drago se spravi za mizo in počiva, sam na hitro skočim na vrh. Čez 45 minut sem že nazaj. Naročiva hrano in se dogovoriva za prenočišče. Oba imava planinske izkaznice, zato so cene s popustom za planince kar sprejemljive. V kopalnici je topla voda in tuširanje odplakne večino utrujenosti. Še malo magnezija proti krčem, nato pa pod odejo. Jutri bo dolg in naporen dan.