6.5.2015 Koča na Blegošu - Dom na Govejku

6.5.2015 Koča na Blegošu - Dom na Govejku, 11,30 ure hoje, vreme sončno, okrog 22 stopinj

Po zajtrku v koči na Blegošu sva se ob  7. uri zjutraj pričela vzpenjati na vrh Blegoša (1562 m). Po dobre pol ure sva se že slikala pri kamnu na vrhu.

Pot E7 vodi v desno po grebenu proti zahodu, na levo gre bližnjica na sedlo Črni kal (višina 1112 m). Kot pravoverna pohodnika po E7 sva seveda sledila rumeno-rdečim markacijam in do sedla, do katerega vodi široka gramozna cesta, porabila uro in pol. Če bi šla po označeni poti naravnost od koče, bi bila tam v 20 minutah!  

Pot E7 se izogne vrhu Koprivnika (višina 1393 m) in gre po zahodnem pobočju proti Mlademu vrhu. Vzpon na Mladi vrh (1369 m) je zelo strm, zato pa sva bila poplačana z res lepim razgledom proti Julijcem s Triglavom v ozadju in proti Lubniku v smeri najine hoje.

 Nekaj minut pred 10. uro sva krenila z Mladega vrha na preval Brdo in se potem ponovno povzpela proti Staremu vrhu (1214 m). Z vrha se kar po smučarski progi spustiva v dolino do spodnje postaje sedežnice. Tam se ustaviva v prijetnem gostišču in naročiva dva radlerja. Na terasi sedi starejši možak, s katerim se Drago zaplete v polemiko o politični situaciji v Sloveniji. Meni gre politika na poti po hribih na živce, zato na hitro spijem svojo pijačo in odidem naprej. Drago je kmalu za menoj, tudi on ima možaka "poln kufer".

Pot od Starega vrha proti Lubniku je sicer nezahtevna, kar se tiče težav, vendar pa se višina naprestano spreminja. Nekaj časa se spuščava, pa zopet dvigava. Nato prideva do široke gramozne ceste in se po njej dobro uro vzpenjava proti sedlu Suša. Od kmetije Zalubnikar je do vrha Lubnika še 40 minut strmega vzpona. Na razpotju izbereva strmo varianto in nekaj minut pred 14. uro zagledava kočo na Lubniku (1025 m) pred seboj. Od koče je lep razgled na Škofjo Loko in Ljubljansko kotlino, na drugi strani doline pa že uzreva Tošč in Osolnik, kamor morava priti še danes.

 

Ko se v koči na hitro pokrepčava, se odpraviva v dolino. Na priporočilo oskrbnika koče izbereva pot mimo vasi Gabrovo. Pot po grebenu nama odsvetuje, ker bi v dolino prišla pred naseljem Podlubnik in bi morala zadnja 2 km prehoditi po asfaltni cesti.

V mesto Škofja Loka (339 m, 12289 prebivalcev) prideva pri gradu. Odpraviva se na Mestni trg, kjer Drago v turističnem uradu  pobere žig. Nato se usedeva na vrt slaščičarne Homan, kjer sva dogovorjena za srečanje z Dragovo sestrično Alenko. Pokliče je in res pride čez par minut s svojo hčerkico. Skupaj spijemo kavico, deklica pa medtem pospravi sladoled.

Morava naprej, do Govejka je še lep kos poti, ura pa je že preko štiri popoldan. V bližnji trgovini nakupiva nekaj hrane za naslednji dan, ko ob poti ne bo ne koč, ne trgovin. S precej težjimi nahrbtniki se napotiva skozi staro Loko proti predmestju Puštal. Sprva greva kar po dolini reke Hrastnice. Ker pa cesto po dnu doline obnavljajo, se kmalu naveličava požiranja prahu in zavijeva v levo na greben, po katerem vodi markirana pot na Osolnik (854 m). Sprva lepa pot po grebenu se pol ure pod vrhom Osolnika prične zelo strmo vzpenjati. Z zadnjimi močni se povzpneva do cerkvice sv. Mohorja na vrhu Osolnika.

Privoščiva si krajši počitek, nato pa se spustiva v vasico istega imena. Od tod imava do Govejka le še krajši sprehod. Lepa in dobro označena pot vodi do Mihelčičevega doma na Govejku, kamor prideva nekaj minut čez 19. uro zvečer. Za nama je 12 ur hoje navzgor in navzdol, zato sva močno utrujena. A vseeno vesela, kar sva izpolnila dnevni načrt v celoti.